NTP: Network Time Protocol

NTP je razširjena metoda za sinhronizacijo ur v lokalnih in globalnih omrežjih. Osnovni koncept - verzija 1 [Mills88], je bil objavljen leta 1988 kot RFC (Request For Comments). Na podlagi izkušenj pridobljenih z uporabo na internetu je nastala verzija 2 [Mills89]. Programski paket NTP je implementacija verzije 3 [Mills90], zasnovana na specifikaciji RFC- 1305 iz leta 1990 (direktorij doc/NOTES). Dovoljena je uporaba, kopiranje, predelava in distribucija te programske opreme brez plačila (glej datoteko COPYRIGHT).

Način delovanja NTP je drugačen kot pri večini omrežij. NTP ne sinhronizira vseh povezanih ur, temveč tvori hierarhijo časovnih strežnikov in odjemalcev. Nivoji znotraj hierarhije se imenujejo Stratum, pri čimer je Stratum-1 najvišji nivo.

Časovni strežniki tega nivoja se sinhronizirajo z referenčnim časovnim virom, kot je radijsko vodena ura, sprejemnik GPS ali modemska distribucija časa. Stratum-1 strežniki oddajajo čas več odjemalcem v omrežju, ki so poimenovani Stratum-2.

Zelo natančna sinhronizacija je izvedljiva zaradi več časovnih referenc. Vsak računalnik se sinhronizira z do 3 časovnimi veljavnimi časovnimi viri. NTP omogoča primerjavo sistemskih časov in nastavitev lastnega časa. Možno je dosegati točnost 128ms, pogosto tudi boljšo od 50ms.

Ciljne platforme NTP

Programski paket NTP je bil testiran na raznih UNIX sistemih. Mnogi UNIX sistemi imajo predinštaliran NTP odjemalec. NTP odjemalci kot freeware ali shareware so na voljo za večino operacijskih sistemov, kot so Windows XP/2000/NT/95/98/3x, OS2 ali MAC. Za najnovejšo verzijo NTP priporočamo naslednjo spletno stran: http://www.ntp.org.

Dodatne informacije so na voljo (v angleškem jeziku) na naši spletni strani: http://www.meinberg.de/english/sw/ntp.htm.